Ko se ti življenje obrne “na glavo”

Prišel je čas za objavo, ki vam jo dolgujem že od pomladi. Ja, takrat bi lahko z gotovostjo zatrdila, da se mi je življenje v trenutku obrnilo na glavo. Izgubila sem namreč prijatelja, ki bi mu lahko rekla brat. Takšne vrste prijatelja. Šok, ki te spremlja prvih nekaj dni je še nekaj najboljšega v takšnih trenutkih, saj čas, ki nastopi po njem, udriha v srce kot mačeta in spušča sol na vedno bolj svežo rano. No, tega vsekakor ne pišem zato, da bi se zdaj vsi slabo počutili, saj je čas pomladi in poletja prinesel tudi neke spremembe v mojem življenju, ki niso bile tako negativne. O čem govorim?

1. Ker sem si na letalo želela prvič z njim, sem se po izgubi morala za to opogumiti sama. S pomočjo dobre prijateljice mi je to uspelo! Priznati moram, da sem na letalu uživala in se nisem počutila tesnobno ali napeto. Z veseljem bom še kdaj letela. Najprej imam na wish-listi Sicilijo, Rim, nekje v bližini še Berlin. Upam samo, da bo tesnoba bolj na moji strani – v smislu, da mi bo dovolila brez večjih težav na pot.

2. Končala sem z magisterijem! Z odliko sem opravila vse izpite in se že lotila pisanja magistrske naloge. Spomnim se, kako me je bilo strah, ko sem kdaj pogovarjala o temi, kaj bom naredila v trenutku, ko magistriram. Enostavna misel, da si iz danes do jutri brez vsega, brez statusa, zavarovanja, dela, finih študentskih bonitet je bila zastrašujoča. Potem pa se je zgodilo to….

3…. Iz mesta, kjer sem opravljala prakso, so me poklicali in želeli, da pridem k njim. Da me zaposlijo. Tako, za dvojno nadomeščanje, pa vendar. Svet se mi je obrnil na glavo čez noč. Vsi poletni plani, vse logistične spremembe, hitro iz Ljubljane nazaj na Obalo, urejat dokumentacijo in hitro pričet z delom – bilo je malce stresno. Mislila sem, da ne bom zmogla. Če me vprašaš danes, po treh tednih dela – ne bodo se me tako hitro rešili! 🙂 Ne vem, kdaj sem nazadnje ob 6.00 zjutraj vstala. To je bila ena izmed treh muk mojega življenja (ostali dve sta sesanje in pospravljanje umazane posode v stroj). Danes vstajam z lahkoto, vesela, da grem na delo, kjer sem sprejeta, kjer imamo odlične odnose in kjer dobro opravljam svoje delo.

4. Čas, ko začneš zares upravljati s svojimi financami. Ko MORAŠ dati denar na stran, plačati zavarovanje, skrbeti za svojo urejenost in hkrati za svoje gospodinjstvo. Postala sem veliko bolj stroga do sebe (še preden sem se zaposlila) in minimalizirala svoje stvari. To seveda ne pomeni ekstremizma (ki pri meni ni mogoč), da imam samo dve jakni, vendar jih nimam več 20. Kar je zame že velik korak. Enostavno ne čutim potrebe po zapravljanju za malenkosti, ki mi ne prinesejo veselja. They don’t spark joy, bi rekla Kondojeva.

5. Skrbim zase. Telovadim. Dvakrat tedensko pod nadzorom, sicer se trudim tudi sama. Kdo bi rekel, da bodo MENI kdaj všeč elastike za telovadbo? Veeeeliko pa moram še spremeniti glede prehrane. Na delu je zelo enostavno zaviti v pekarno, ki je samo 15 stopnic nad nami, in zeeelo težko pripravljati obroke vnaprej. Enostavno nisem dovolj dosledna. Pa še bom! To je moj cilj! Začela sem meditirati, s pomočjo Calm aplikacije se trudim vsak večer opraviti eno seanso. Skušam več brati. Veliko bolj zgodaj odhajam spat. Poročam, kako se vse to obnese.

Mislim, da je omenjena izguba “kriva” za vsaj 4 točke od 5. Žalostno, kako ljudje potrebujemo tako veliko brco v rit, da se kam premaknemo. Mene je to stalo velikega, ampak res velikega dela mojega življenja. Enostavno nisi več isti. Drugače dojemaš, drugače sprejemaš. Ampak življenje gre naprej in skušam ga rekontruirati na način, da bom spet dobro in optimalno delovala. Zaenkrat mi gre dobro! Hvala pa tudi nekaterim izmed vas, ki ste mi ob teh trenutkih stali ob strani. Enostavno bi težko zvozila čez to situacijo brez mojih ljudi.

Ponovno omenjam, da to ni objava, ob kateri bi bili žalostni, ampak da uvidimo, kako lahko neka velika (pa čeprav negativna) sprememba vpliva na obrat v življenju na dober način 🙂

Follow: