Kako živeti s potovalno tesnobo

Verjetno ne potrebujem na novo oznanjati, da imam potovalno tesnobo, vezano na premik od doma oz. biti v neznanem, “neudobnem” okolju. V trenutku, ko sem se vprašala, kako naj svoj blog končno obrnem na svoj mlin, sem pomislila: piši o tem, kar ti je znano. In to je duševno zdravje. Zato bom v tej objavi podrobno predstavila, kaj pomeni imeti potovalno tesnobo in kako to vpliva na moje življenje. Dejstvo je namreč, da nikoli ne bo izginila – naučiti se moram samo, kako jo zmanjšati do te mere, da lahko dejansko odidem na potovanje.

Kaj je potovalna tesnoba?

To je vrsta tesnobe, ki se pojavi ob misli na potovanje ali dejanskem potovanju in vključuje simptome, kot so hitro bitje srca, potenje, slabost, bruhanje, prebavne motnje, ipd. Pojavi se lahko ob premišljevanju na nek odhod, pri letenju ali potovanju v kakšnem drugem prevoznem sredstvu, bivanju v novem in neznanem okolju, ipd. Čeprav so potovanja smiselna za pozitivni duševni razvoj človeka, lahko ta vrsta tesnobe zelo poslabša sicer zelo ugodno izkušnjo.

Zakaj se pojavi?

Pojavi se lahko ob nekoč neugodni izkušnji, ki povzroči travmo, npr. avtomobilska nesreča – razvoj potovalne tesnobe pri potovanju z avtom. Takih primerov je nekaj čez 60%. Pomembne so tudi izkušnje drugih ljudi: če bodo ljudje poročali o stalnem nezadovoljstvu/negativni izkušnji na določenem kraju, boleznih ali morebitni letalski nesreči, lahko osebe, ki tja potujejo, doživijo panični napad ali razvijejo tesnobo, ki je sicer ne bi. Tretji pomemben faktor je genetika. Generalizirana anksiozna motnja ima srednje genetsko tveganje (30%) in je lahko povezana z ločitvijo v otroštvu, socialno fobijo in paniko (vir).

Kako jo čutimo?

Nekatere vrste potovalne tesnobe lahko začutimo še preden dejansko odidemo na potovanje. Pojavi se med planiranjem potovanja, razmišljanju o poteku potovanja, kupovanjem letalskih kart, razmišljanju na pakiranje in odhod od doma. Pred dejanskim potovanjem jo lahko čutimo kot nemirnost, nespečnost, razdraženost, pospešeno bitje srca, blago slabost. Tako jo čutim tudi sama, začne pa se približno en teden pred potovanjem. Najpogostejša vrsta potovalne tesnobe je strah pred letenjem. Ob prvem poletu sem ta strah izkusila tudi sama, bil je zeeeeelo močan in intenziven (skoraj mi je preprečil odhod), izviral pa je iz vseh zgodb iz okolja. Drugi let je bil veliko prijetnejši, tako da ne morem reči, da sem razvila tesnobo na letenje. Večjo težavo imam z zapustitvijo meni domačega (in udobnega) okolja. Začne se s prej omenjenimi simptomi, nadaljuje se v močno slabost, ki ji skoraj vedno sledi bruhanje, mravljinčenje v kolenih, prebavne težave in glavobol.

Kako je torej živeti s potovalno tesnobo?

Precej težko, ko je vezana na vsakršen premik od doma (trgovina, obisk prijateljev, potovanje s starši na morje,..). V tem primeru je najbolj primerna ustrezna psihološka (ali medikamentozna-če je res zelo slabo) terapija, podpora bližnjih in ustrezna psihoedukacija. Vsakomur, ki ga zanima, kako se v tistem trenutku počutim, mu pojasnim: “Poskušaj si predstavljati, da imaš tako zelo močno domotožje, da ne moreš niti iz postelje, ob tem ti je slabo, neskončno nekaj pogrešaš, vendar ne veš kaj in ne moreš 100% operirati v dnevu”.

Odkar sem bila sama v tako temnem tunelu glede tesnobe, sem do sedaj uspela urediti slednje:

  • enkrat tedensko obvezna psihoterapevtska pomoč, kjer se učim tehnih čuječnosti in groundinga-“prizemljenosti”
  • dnevnik misli in tesnobnega napredka
  • prijatelji točno vedo, kakšne težave imam, in so VEDNO zame tam, ko jih potrebujem
  • starši so na začetku bili precej odlonilni, saj se niso zavedali pomembnosti in jakosti težave, sedaj so ustrezni psihoeducirani in v težkih trenutkih (čeprav tisoče kilometrov narazen) znajo pomagat
  • včasih je dovolj, da družina in prijatelji vedo za težave, in da so samo ob tebi, ko je hudo, brez da bi kaj posebnega naredili
  • meditacija strogo vsaki dan, če le uspe!
  • Biti tukaj in zdaj (Vaja: Kaj slišim/vidim/voham/okušam vsaj 5x dnevno)
  • Branje in izobraževanje

Torej kako je živeti s potovalno tesnobo? Tako, da velikokrat prevzame pobudo in odpovem potovanje, da se na potovanju vsak dan borim z mislimi in solzami in neskončnim domotožjem, da včasih odpovem druženje s prijatelji, da pogosto ne maram na zunanje prostore z veliko ljudmi, da raje vozim avto, kot pa sem sovoznik (ker mi to pomaga), da morem sama vse spakirati in splanirati do podtankosti, ipd., ob tem pa se boriti s prej omenjenimi simptomi.

Ima kateri od bralcev podobne izkušnje? Kako se soočate s tem?

Follow: