Happy International Self Care Day!

Živjo! Jaz in Tesnoba tukaj, dve dami. Res bi se vam rada iz srca zahvalila za vso podporo prek Instagrama, ki je zadnje čase moje glavno okno v svet in povezava z vami, dragi bralci. Facebook page nekako zamira, če pa bi si želeli, da ga bolj obudim, mi napišite komentar ali pa IG sporočilce 🙂

Včeraj sem slavila tako pomemben dan, da si zasluži svojo objavo. Svetovni dan skrbi za sebe, self-care day. O tem sem že želela pisati, pa vendar je današnji večer perfekten za to. Imam namreč veliko novic. Vsi, ki me berete, veste, da trpim za panično tesnobo že nekaj let – in se uspešno borim proti njej. Zadnje tedne sem zelo nihala v razpoloženju, priznam. Objokovala sem smrt mojega 15-letnega Reksa in nekaj neuspešnih “prijateljstev”. Intenzivni tedni, moram priznati. Že dolgo nisem bila tako na dnu.

Spraševala sem se, kaj lahko konkretnega spremenim v svojem življenju, da se znova postavim na noge?

Včerajšnji self-care day me je brcnil v rit. Dal mi je misliti, koliko in kako dejansko skrbim zase. Kaj naredim, da bi mi bilo bolje, manj tesnobno (vendar brez izogibanja stvarem!)? Nič. Padala sem v globoko črno luknjo brez dna. Jedla sem vse, kar je prišlo pod roko, naročevala predelano hrano in Tumblrala zdrav življenski slog med sprehajanjem čivave za blokom. Med sprehodom po Stari Ljubljani sem opazovala dame (tako rečem jaz tem pristnim mestnim gospodičnam Žabicam – pa ne, da smo mi blizu Trsta kaj drugačni:))  in opazila nek (življenski) stil, ki ga imajo. Furajo, kot bi rekli.

Urejene, brez pretiravanja, popoldanska kavica in sprehod s prijateljicami v stilu Sex and the city, glasno smejanje in uživanje v sončnih žarkih, sladoled, trimčkanje. Že samo tega nam manjka v življenju. S tem ne mislim hitro požiranje kave ker se ti mudi na sestanek, potem pa v Bäckwerk nekej na hitro pojest in že dalje. Ampak čuječno piti kavo in biti v trenutku prisoten, se posvetiti prijateljici, uživati to prosto minuto-uro-popoldne.

Odločena sem odstranila nekaj hrane iz shrambe (brez da cimra vidi:), ki je ne želim več uživati. Stanovanje mi sedaj diši po svežih breskvah in potrudim se, da trikrat dnevno jem. Hrano, ki si jo pripravim sama, doma. Kuham – ne naročujem. Zunaj se tako potrudim, da jem nekaj, kar ni precvrto, ampak čimbolj sveže, polno zelenjave, lahko tudi raw. Navdušena sem nad temi vegani (čeprav sama nisem in bi težko bila), kaj vse pripravijo. Z veseljem jem “njihovo” hrano! Kapo dol!

Omaro bom spraznila in darovala vse, kar nisem nosila vsaj nekaj mesecev. Zgrešeni nakupi, brezvezni kosi, premajhni, letom neprimerni. Vse gre v donacijo. Čevlji, ki me žulijo (tega bo kar nekaj vreč, če me poznate:), nakit, ki ga ne nosim, ličila, ki jih kupim samo za pust in Halloween. Iz knjig bom pobrisala prah in jih zložila po velikosti. Kuharice so dobile svojo poličko v jedilnici.

Potem pa me čaka še najtežje – čiščenje “podstrešja” – misli, navad, prepričanj:

  • Ne žuram več tako “noro”. Rada grem ven, rada norim na koncertih, rada grem tudi na pijačo. Nikoli, tudi če ne vozim (ponavadi pač vozim), nikoli ne spijem več kot dve pijači. Enostavno mi to ne pomeni nič. Dokazala sem si, da res lepše preživim večer če se ne brezglavo nalijam. Boljše se počutim, boljše se zabavam in vpijam občutke in vtise.
  • Na listi imam nekaj čuječnih knjig. Aja, naj povem še to: o čuječnosti se učim že dolgo, že iz mojega psihološkega poklica in profila. Res si želim, da bi to znanje ponesla naprej med vse vas, zato resno razmišljam o morebitni lastni dejavnosti iz tega področja. Tudi to sodi v moj self-care list. Redko se ujamem, da bi si kupila kriminalko, nek res pocukran roman. Morda kdaj za dušo ali počitniško branje, sicer pa sem se od tega malce distancirala. Spet se posvečam raje poeziji, priročnikom, resničnim zgodbam.
  • V čiščenje podstrešja sodi tudi nova tabula rasa glede terapije. Na listi imam nekaj super terapevtk iz okolice Ljubljane, ki jim bom dala priložnost, da mi pomagajo. Kakorkoli se to sliši. POZIVAM: V kolikor iščete dobrega terapevta mi lahko z veseljem pišete in z vami delim svoj izbor oz. vam predlagam koga, ki bi bil primeren glede na vaše težave.
  • V čiščenje navad sodi tudi izbris moje faks lenobe. Z naslednjim tednom spet pridno sedim za mizo in pišem raziskave, poročila, seminarje. Naslednje leto bom M A G I S T R A! Ne morem verjet!
  • Zadnje dni sem dobila nekaj pomembnih sodelovanj, ki mi res ogromno pomenijo. Še vedno ne morem reči, da z blogom služim (mastne) denarce. Osebno mi sodelovanje, kjer dobim kup knjig, zelo veliko pomeni. Zahvaljujem se vsem, ki mi dajete priložnost, bom pa seveda tudi jaz svoj trud izkazala v obliki objav 🙂

Blog tako raste. Nikoli nisem niti za sekundico razmišljala o tem, da bi ga opustila. Je moja virtualna opora in povezava z mojo (virtualno) družino, ki jo tvorite vi, moji dragi bralci. Tudi za vsakega od vas sem hvaležna. Vem, da moja populacija niso mlade najstnice (če ste, ste dobrodošle tudi ve:)), ampak mladi odrasli. Zato sem se odločila, da bom vsebine prilagajala vam. V prihodnje se pripravite na več objav o duševnem zdravju, čuječnosti, self-caru. Obarvane bodo pa vsekakor tudi v lepotno svilo.

Tukaj zaključujem. Res, res, reeees me zanima, kako skrbite zase? Imate kakšen skriti mini ritual, ki se ga držite? Kaj pa glede duševnega zdravja? Pričakujem vas na klepetu v komentarjih in na Instagramu 🙂