Personal: Becoming a psychologist (slo)

Tokrat vas bom, drage bralke, počastila z objavo v slovenščini. Jezik mi tako bolje teče, in ker vem, da že doooolgo nisem nič objavila, hitim s tole objavico danes v materinščini. Odločila sem se za malce bolj osebno objavo. Včeraj sem namreč diplomirala! Končno je velikega dela mojega izobraževanja konec, veselim se pa novih začetkov.

Na fakulteto sem prvič stopila leta 2012. Kot novinka mi je bil faks-sistem pisan na kožo. Kampanjsko učenje in nič sprotnega – boljše kot tako pač ne gre. Hitro se je pokazalo, da res nimam pojma o faks-sistemu, vsaj kar se psihologije tiče. Dolge neprespane ure in sprotno delo, pisanje gore poročil in seminarjev – to je bil tri leta moj vsakdan. Seveda so zraven prišle težave, kot je moja tesnoba, ki so mi proces izobraževanje zamaknile za kakšno leto. S ponosom sem sedaj končno prišla na konec poti. Kar pa je najbolj pomembno: končno se usmerjam naprej točno tja, kamor želim sama. Nihče ni vplival na mojo odločitev ali mi jo skušal izmakniti. Študij nadaljujem v drugem kraju! Nikoli nisem verjela, da bom to rekla, vedno pa sem si tega tihoma želela.

Ja, moj študij bo plačjiv. Ne, to pa ne pomeni, da bo zato manj vreden. Še bolj ga cenim. Magistrirala bom iz psihosocialne pomoči. Res se dobro sliši. Fakulteto imam že nekaj let na “wish listi”, kot kakšno šminko 🙂 Ponosna na to, da odhajam, kamor me vleče srce. Mislim, da sem se tega premalo oklepala skozi celoten izobraževalni proces. Prvi nasvet, ki bi ga dala novincem oz.tistim, ki se vpisujejo na fakulteto: študiraj, kar si ZARES želiš. Ne kar želijo starši, ne kar želi kolegica, ampak kar želi tvoje srce. Moja izbira me bo pripeljala do tega, da nikoli zares ne bom “delala” – ker bom počela nekaj, kar mi je res všeč.

 

 

 

 

 

Pripis: diplomo sem takoj nesla v arhiv, zato sem se slikala kar z darilcem moje ljube prijateljice. V okvir mi je natisnila sliko, pripisala pa: Naša Mikelica je diplomirala. Pa še res je.

Share: